Moja sestrična in sladkorna bolezen v zadnji fazi nosečnosti
Na kavi mi je sestrična povedala, da jo je doletela sladkorna bolezen zaradi nosečnosti. Ima pa še dobre tri mesece do poroda. Seveda je bila zelo zaskrbljena, kaj bo to pomenilo za otroka in kako bo sedaj vse skupaj zmogla. Sicer ima moža, ki ji zelo pomaga pri tem, ampak verjetno ima tudi nihanja v počutju. Sedaj si verjetno želi, da bo čas do poroda, zelo hitro pri kraju, da je ne bo več skrbelo in, da bo vse dobro seveda.
Poznam kar nekaj ljudi, ki jih sladkorna bolezen spremlja že kar dolgo časa in spomnim se, da nihče ni bil najbolj vešč pri sprejemanju te spremembe. Vsi so potrebovali kar nekaj časa, da so se navadili in našli način, kako vseeno živeti, kar se da kakovostno. Danes sicer delujejo vsi kor, da jih to ne ovira veliko, ampak jaz mislim, da vseeno ni tako lahko, kakor je videti navzven. In če so oni potrebovali nekaj let za prilagoditev, ki jo je zahtevala sladkorna bolezen, si ne predstavljam, kako mora biti sestrični, ko se morajo prilagajati temu v najtežjem delu nosečnosti. Res, da naj bi bilo hitro po porodu konec tega, ampak vmes lahko vseeno nastane marsikaj še.
Trije meseci, ki so bili pred njo, so se kar ustavili. Tudi zame. Sva kar veliko v navezi, in ko ima ena od naju težave, jih druga v celoti doživlja poleg. Dnevi se niso premaknili nikamor, dnevnih izzivov je bilo pa kar vedno več. Šele po kakšnem mesecu, ko je komaj šel mimo, se je vse skupaj malo uravnovesilo in osvojila je vse, kar je sladkorna bolezen zahtevala.
Težko pričakovani porod je prišel in na srečo kaže, da je z otrokom vse dobro. No vsaj za sedaj. Resnično upam, da tako tudi ostane. Sedaj je na vrsti le še čakanje, da se sladkorna bolezen poslovi od sestrične in lahko naprej uživa kakovostno življenje.…
Sosednjemu podjetju gre tako dobro, da postavlja svoj klicni center za svoje stranke
V sosednjih pisarnah postavljajo nov klicni center in res me zanima, ali bodo tudi zvočno izolirali prostor. Takšno delo je zelo glasno namreč in ne vem, ali bi znalo biti tudi moteče. Sicer je tam podjetje, ki že zelo dolgo najema prostore za svoje delo, ampak očitno so ugotovili, da potrebujejo še klicni center, za pomoč strankam pri nakupu. Vem, da sta za to prej skrbeli dve dekleti in da sta bili vedno bolj obremenjeni z raznimi vprašanji. In to je razlog, da bodo sedaj postavili klicni center, ki bo mejil ravno na steno hodnika, ki je povezan z našimi pisarnami.
Podjetje se ukvarja s spletno prodajo in v teh prostorih imajo vodstveni del. V nadstropju spodaj, ki je v pritličju, imajo pa skladišče in pakirnico, kjer odpremljajo pakete. Zelo lepo rastejo moram reči. Ne prehitro ne prepočasi in tudi trudijo se, da zaposleni niso preveč obremenjeni. Morda vmes pride, kakšno obode, ki je bolj obremenjujoče za kakšen del podjetja, ki pa ga zelo hitro uredijo. In tako je padla odločitev, da bodo postavili nov klicni center za njihove kupce. Nekaj jih bo svetovalo pri prodaji. Drugi bodo pa urejali reklamacije in podobne stvari.
Danes sem srečala eno od teh deklet in povedala mi je, da bodo sobe zvočno izolirali in tudi postavitev bo takšna, da si med seboj, ne bodo preveč navzkriž z govorjenjem, ko bodo na telefonih. Veliko urejanje bo ta klicni center imel vseeno preko elektronskih sporočil in klepetalnikov, ampak nekaj klicev zagotovo bo, vendar ne veliko.
Sem si kar oddahnila, ko sem to izvedela. Moja pisarna je namreč zelo blizu tega hodnika in bi čisto vse zagotovo slišala, kar bi bilo pa precej nevšečno zame. Imam takšno delo, ki ga najbolje opravljam v tišini. Nimam nič proti, če je klicni center blizu mene, dokler ga ne slišim.…