Skozi stoletja so točkovni snegolovi razvijali svojo podobo
Varnost strešnih konstrukcij v zimskih razmerah zagotavljajo točkovni snegolovi, saj preprečujejo nenadzorovano drsenje zapadlega snega s streh.
Njihov razvoj je povezan s potrebo po zaščiti pred težkimi snežnimi obremenitvami, kar je še posebej pomembno v krajih z dolgimi in mrzlimi zimami. Zgodovina pravi, da so se točkovni snegolovi začeli uporabljati že v prejšnjem stoletju, ko so ljudje spoznali potrebo po dodatni zaščiti svojih streh, predvsem v alpskih in gorskih regijah, kjer so obilne snežne padavine. Začetki uporabe točkovnih snegolovov segajo v obdobje, ko so bili strešni sistemi narejeni iz lesenih skodel, ki so že sami po sebi zagotavljali določeno trenje in tako pomagali pri zadrževanju snega, da ni zdrsnil iz strehe. Takrat še niso uporabljali sodobnih snegolovov, temveč so v lesene konstrukcije preprosto vključili dodatne ovire, da so zmanjšali hitrost drsenja zapadlega snega, vendar pa so zaradi pogostih poškodb, ki jih je povzročil drseči sneg, začeli pojavljati prvi zametki in oblike zaščitnih elementov, podobnim modernim snegolovom.
V začetku 20. stoletja pa so se z razvojem kovinskih materialov, začeli razvijati tudi bolj učinkoviti točkovni snegolovi. Na kovinskih strehah, ki imajo manj trenja kot lesene strehe, je bil sneg bolj nenadzorovano zdrsljiv. To je spodbudilo izum posebnih kovinskih pripomočkov za zadrževanje zapadlega snega na strehah. Prvi točkovni snegolovi so bili zasnovani kot kovinske prečke ali mrežice, pritrjene na strešne plošče. Ta zasnova je omogočila, da so bili enostavni za namestitev in hkrati učinkoviti pri zadrževanju snega, ne da bi preobremenjevali strešno konstrukcijo. Po drugi svetovni vojni, ko je prišlo do hitrega napredka v gradbeni industriji, so točkovni snegolovi postali standardni del strešnih sistemov. Razvoj novih materialov, nerjaveče jeklo in aluminij, so omogočili izdelavo lažjih in trpežnejših snegolovov, ki so jih lahko prilagajali različnim streham in vrstam kritin.
Danes so na voljo v različnih oblikah in materialih, da ustrezajo različnim arhitekturnim stilom in zahtevam.…
Strešna kritina je zelo pomemben element vsake hiše in zgradbe
Na koncu gradnje katere koli hiše ali objekta, nas čaka še eno pomembno delo in to je streha in strešna kritina. Gre za ključno postavitev na koncu vsake gradnje, saj nam bo le ta omogočila, da bodo notranji prostori zgradbe ostali suhi in nepoškodovani.
Zato pa imamo veliko različnih vrst strežne kritine, katere se razlikujejo od načina same zgradbe. Najbolj pogosta strešna kritina, ki jo uporabljamo za gradnjo hiš in podobno, je opečna strešna kritina. Ta je sestavljena iz posameznih tlakovcev, ki skupaj tvorijo celotno strešno kritino. Ima razne prednosti, kot so negorljivost, odpornost na vse vremenske razmere, kot tudi odpornost na kisline, ter sama robustnost. Zato je to tudi najbolj pogosta vrsta strešne kritine v Sloveniji.
Naslednja zelo uporabna strešna kritina je betonska. Ta ima prednost, saj je cenovno še najbolj ugodna. Vendar pride to tudi z svojimi slabosti, saj bo takšna oblika strehe oziroma strešne kritine zelo težka, kar pomeni, da bo potrebno veliko nosilne moči na stenah hiše. Seveda pa je zato tudi zelo robustna in pa prav tako odporna na vse možne vremenske razmere.
Še ena zelo pogosto uporabljena strešna kritina pa je tudi kovinska strešna kritina, ki je zaradi svoje lahkosti zelo priljubljena. Prav tako je tudi ta vrsta kritine zelo robustna in odporna na vreme, problem pa nastane, ko se na strehi začnejo nabirati vodne kapljice. Ker pa kovina ne vpija vlage, se bo pod strešno kritino začel nabirati kondenz, zato bo dobro, da se inštalira tudi razne prezračevalne kanale.
Glede na vse vrste strešnih kritin, pa moramo ob izbiri pomisliti, katera bo najboljša za naše potrebe. Pri temu moramo torej upoštevati, kolikšno nosilno moč imajo glavne stene hiše in pa kako robustno strešno kritino sploh potrebujemo. Glede na te podatke se lahko nato odločimo za potrebno strešno kritino, ki nam bo najbolje ugajala.…