Zvok dirkalnika formula ena v živo je nepozaben
Neverjetna odločitev. Dobil sem dve vstopnici za ogled dirke formule ena v nam najbližjem dirkališču. Vedno sem bil nasprotnik takšnim ogledom dirk. Meni najljubše je to gledati lepo udobno doma iz naslonjača, kjer po vedno odličnem nedeljskem kosilu, stegnem noge in vedno že takoj v prvih krogih dirke za dremuckam. Če ne zaspiš med dirko, lahko vidiš vse kar se pomembnega zgodi na sami dirki. Nekako sem takšno prepričanje dobil že v otroštvu, ko sem skupaj z očetom in strici hodil na dirke motokrosa. Slišiš samo ropot in vsake toliko se mimo pripelje kakšne motokrosist. Pa se bom pustil presenetit. Mogoče pa so v vseh teh letih začeli postavljati tribune za gledalce na boljših mestih. Bomo videli. Na pot se odpraviva že en dan prej. Sem nama rezerviral še prenočišče. Če sva že tam, si hočeva ogledati čisto vse, vse kar je mogoče in vse kar ni mogoče.
Zjutraj takoj po obilnem zajtrku, saj ne veva kdaj bova spet kaj dala v usta, se kar s taksijem odpraviva proti dirkališču. Bolj ko se približujeva večja gneča je. Taksist naju odloži pred vhodom. Neverjetno kako velik kompleks raznoraznih stavb je takšno dirkališče. Tega se na televiziji ne vidi. Najprej odideva proti tribuni kjer bova spremljala dirko, potem pa še po trgovinicah in tja proti garažam, če se nama bo uspelo prebiti. Pa verjetno nama ne bo uspelo. Približuje se start dirke, zato odhitiva na najino tribuno. Presenečen sem. S tribune pogled skoraj na celo progo, pred našo tribunu, takoj čez dirkalno stezo pa velik televizijski ekran. Tako da, če ne vidiš s prostim očesom, lahko gledaš na ta res izredno velik ekran. Kot da bi gledal dirko doma s fotelja. Ni res, še sto krat boljše je tukaj. Res je, vse vidiš na ekranu, ampak zvok. Zvok je tisti ki pritegne. Zvok motorja dirkalnika formule ena in to v živo. Takšnega zvoka ne premore še tako dober hišni kino. Presenečenje je uspelo. In to v pozitivnem smislu.
Pivovar